Danes se je Manca odločila, da mi pokaže Krim. Kadar je pozimi v Ljubljani megla in nizka oblačnost, vrh Krima običajno kuka iz oblakov in se na vrhu lahko veselimo sončka.

Pot smo začeli v Iški vasi in se po gozdni poti povzpeli do Gornjega Iga, kjer se je že kazal sonček.

Od Gornjega Iga se pot nadaljuje naprej v gozd, kasneje prečka cesto, ki vodi na Krim in sledi malce bolj strm vzpon po kamnitem kolovozu. (Vendar je spust po strmini v snegu zato veliko hitrejši. :)) Na vrhu bi nas moral pričakati čudovit razgled in sonček, vendar smo imeli smolo z meglicami. So nas pa zato prijazno sprejeli v planinskem domu na Krimu, kjer smo dobrodošli tudi kužki.

Moja ocena: Lahko dostopna pot, super izlet v snegu.