Na Nanosu sem bila že dvakrat in upam, da me bosta moja človečka še kdaj peljala, saj mi je pot zelo všeč. Najprej se malo ogrejem na položni poti skozi gozd, kjer odkrivam nove vonjave, nato pa po bolj strmi pokažem svoje pohodniške sposobnosti, ko z lahkoto izvedem kakšen skok na skalnato stopnico. Spotoma občudujem razgled na Vipavsko dolino in morje ter pustim vetru, da mi viha ušeske.

Tik pod vrhom Nanosa se nahaja Vojkova koča iz katere prijetno diši po golažu z njoki. Za razgled na severo-vzhodno stran pa se povzpnite še par korakov do oddajnika na Nanosu.

Moja ocena: srednje zahtevna in razgibana pot za dobro pretegnit tačke, s čudovitimi razgledi.